Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Trojice

16. Ime enote: Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Trojice

EŠD: 3464

Lokacija: parcelna št. * 143 k.o. Gradišče v Slovenskih goricah

Opis dediščine:

Na mestu današnje cerkve je bila leta 1631 postavljena lesena kapela sv. Duha, vendar so že v letih 1636 – 1643 sezidali cerkev Sv. Trojice, od katere sta še ohranjena sedanji zahodni zvonik in približno tretjina stavbe. Leta 1692 so avguštinci prizidali samostan, leta 1735 – 40 pa cerkev povečali in ji 1780 prizidali dva zvonika.

Cerkev skupno s samostanom predstavlja pomemben arhitekturni objekt na dominantni geografski točki. Mogočna cerkvena ladja z dvema baročnima stolpoma in nižjim pravokotnim prezbiterijem z zvonikom je prislonjena k samostanski zgradbi s katero tvori veliko samostansko dvorišče. Najlepša je podoba cerkve proti trgu, od koder vodijo do nje dvojne kamnite stopnice. Široko vhodno pročelje je odraz baročnega zanosa in samozavesti. Ladja predstavlja enoten dvoranski prostor, s petimi pari plitvih kapel in empor. Ta členitev se nadaljuje v prezbiterij iz katerega vodita portala v loretsko kapelo in zakristijo z oratorijem. Ladjo in prezbiterij pokrivajo stropne freske Jakoba Brolla ter Osvalda in Egidija Biertija iz Gumina (1882-84). Notranjščina cerkve predstavlja kljub večkratnim prezidavam enoten prostor. Empore v cerkvi so značilnost božjepotnih cerkva. Bogata baročna oprema se zliva s cerkvijo. Glavni oltar iz 1725 – 57 kaže močne vplive M.Schotinga, kar velja tudi za šest stranskih oltarjev. Oltarje krasijo med drugim tudi plastike Jožefa Strauba iz leta 1756 (sv. Janez Nepomuk) in slike, med katerimi je tudi Kremser Schmidtova iz okoli 1760.

Baročna cerkev sv. Trojice nedvomno predstavlja enega lepših primerov baročne arhitekture na izpostavljeni legi nad jezerom. S svojo baročno opremo oltarjev pa nedvomno predstavlja sam vrh štajerskega baroka.