Slovenski LAS-i v Estoniji

by Razvojna agencija
Ogledov: 45

STROKOVNA EKSKURZIJA V ESTONIJI

V času med 5. in 10. septembrom 2021 sem se udeležil strokovne ekskurzije v Estonijo. Na njej sem spoznal zanimive in uspešne prakse lokalnega razvoja, ki so bile podprte z evropskimi sredstvi v okviru pristopa LEADER (CLLD). Strokovna ekskurzija je bila organizirana v okviru Društva za razvoj podeželja, ki združuje LAS-e po vsej Sloveniji.


Prvi dan smo obiskali podeželski večgeneracijski center v Aasmae. Srečali smo se s predsednikom estonskega programa LEADER, Rafaelom Mildermanom, ki nam je predstavil delovanje estonskih LAS. Omenil je, da se pri multifond projektih zgledujejo po švedskih in avstrijskih praksah. Zanimive izkušnje govorijo o dobri učinkovitosti črpanja evropskih sredstev s hitro podporo države in malo birokracije. Za projekte se vse pripravlja digitalno, čas za odgovor agencije je tri mesece, procedura običajno traja en mesec. Za zaposlovanje in kooperacijske projekte z drugimi državami je namenjenih 50% razpoložljivih virov. Neprofitni projekti dobijo do 90%, profitni projekti pa do 60 % nepovratnih sredstev. Vračilo sredstev po končanem projektu je predvideno v roku dveh mesecev, v praksi pa se izvede v roku treh tednov. Za ustanovitev LAS sta potrebni najmanj dve občini, pred tem pa najmanj šest občin. Imajo 26 LAS, ki povprečno prejmejo od 4 do 5 mil EUR sredstev. LAS-i na področju večjih urbanih sredin dobijo nekoliko manj sredstev kot tisti na podeželju. Za delovanje LAS je namenjenih 20%, za poslovne stroške pa 50% sredstev. Že dvajset let imajo mrežo vasi poimenovano Kodukant. V njej se povezujejo vaške skupnosti, ki se aktivno vključuje v projekte pametnih vasi in v LEADER.  
Obiskali smo drugi največji estonski otok Hiiumaa, kjer ljudje živijo v raznoliki neokrnjeni naravi, ohranjajo domače obrti in rokodelstvo ter razvijajo turistično ponudbo. Na otoku imajo veliko trave in pašnikov zato so s pomočjo Švedov na otoku pričeli prosto rejo škotskega goveda in ovac. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami so izvedli uspešen projekt klavnice za govedo in ovce. Ta z organskim mesom oskrbuje številne restavracije po vsej državi. Ogledali smo si tudi atraktiven večnamenski vetrni stolp, vreden 3,4 milijone evrov, ki je bil zgrajen v okviru evropskega projekta. V majhnem pristanišču Orjaku so nas pogostili z odlično lokalno hrano.
Naslednji dan smo na celinskem podeželju obiskali Piesta Kuusikaru, kmetijo biološke pridelave in predelave jabolk (www.kuusikaru.eu). Njihova zgodba govori o vračanju ljudi iz mest na podeželje ter ustvarjanju novih poslovnih priložnosti na posestvu prednikov. V času zdravstvene krize (Covida- 19) se je preseljevanje ljudi na podeželje povečalo in kar nekaj jih je delo v mestu zamenjalo za novo življenje na podeželju. V počitniškem centru Klaara-Mani smo se udeležili seminarja Estonske mreže za podeželje in Kmetijskega raziskovalnega centra o načinu življenja ljudi na podeželju in načrtih za njegov razvoj v Estoniji.

Tretji dan smo obiskali nacionalni park Soomoaa, ki ponuja turizem v neokrnjeni naravi s posebno rekreacijsko ponudbo gozdnih poti, sankanja ali preprosto drsenja skozi močvirska prostranstva pozimi in poleti (www.visitsoomaa.com ). V najmanjšem estonskem mestu Moisakula nam je lastnica Marike Harmsalu predstavila zanimiv projekt pridelave, sušenja in trženja organsko pridelane zelenjave (www.mahenaks.ee).  V mestu z le nekaj več kot 700 prebivalci nastaja izdelava in trgovina s prigrizki iz ekološko pridelane zelenjave v lokalnem okolju. 

Zadnji dan smo si ogledali dve dobri praksi estonskih lokalnih akcijskih skupin, in sicer ročno proizvodnjo žele bonbonov (www.minnasahver.ee) ter izdelavo eko-kozmetike (www.bonmerite.com). S pogumom in vztrajnostjo dve mladi podjetnici dokazujeta, kako sta ob podpori in zaupanju LAS lahko uresničili svojo idejo in na trgu uspeli s svojimi izdelki. Zanimivo je, da so omenjene podjetnice začetke izdelave izdelkov, na podlagi pregleda in odobritve, pričele v domačih kuhinjah in se ob vzpodbudni prodaji odločile najeti in opremiti poslovne prostore v lokalnem okolju.

Gostiteljica in voditeljica po Estoniji je bila Anneli Kana, ki je aktivna tudi v generalni skupščini PREPARE - organizacije evropskega partnerstva podeželja Evrope. Zadnji dan nas je popeljala po prestolnici Talin (www.visittallinn.ee). Mesto se ponaša z bogato arhitekturno dediščino in opaznimi modernimi razvojnimi rešitvami. Mesto je urejeno, z lepimi parki in čistočo. Na mestnem hribu je parlament s predsedniško palačo. Od tod je lep pogled na Baltsko morje proti Helsinkom, ki so s trajektom dosegljivi v dobrih dveh urah. Finska je tudi dežela kamor se napoti veliko Estoncev iskati delo, saj sta finščina in estonščina sorodna jezika. Skandinavske dežele so Estoncem motiv in ogledalo za prihodnji razvoj svoje mlade države. V primerjavi s Slovenijo je Estonija povsem ravna dežela. Po površini je več kot enkrat večja in s komaj 1,3 milijona prebivalci, na kvadratni kilometer živi od 15 – 17 ljudi, kar dobra tretjina jih živi v glavnem metu Talin. Anneli Kana gre zahvala za dobro vzdušje na poti in v času druženja, ko smo spoznavali lokalno kulinariko in delček estonske kulture. Prav tako je bilo srečanje s predstavniki ostalih slovenskih LAS-ov zame  priložnost seznaniti se z njihovimi praksami na področju lokalnega razvoja.

 Andrej Kocbek

Foto utrinki iz Estonije

IMG 8645

IMG 8660

IMG 8683

IMG 8737

IMG 20210909 150504