Pretekli projekti

Dediščina Slovenskih goric za jutri 

Arheološka cesta in razstava

Nosilec projekta: Občina Benedikt

Partnerja: Zgodovinsko društvo ATLANTIDA RAJ SLAVE, Benedikt in Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, Lenart

Projekt Arheološka cesta Benedikta prispeva k pospešenem razvoju turistične ponudbe podeželja. Cilja projekta sta nova turistična ponudba na območju LAS: projekt skupnih promocijskih aktivnosti.

Trojiška kronika

Partner: Razvojna agencija Slovenske gorice d.o.o.

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je izvedla projekt Publikacija Trojiška kronika z dodatkom 2000-2013 (ponatis 2014). Projekt prispeva k ohranjanju naravnega okolja in razvoju naselij, gradnji skupne identitete območja in aktivnega vključevanja različnih javnosti (občani, društva, institucije…) v skupne projekte.

Klet VTC 13

Odprti atelje

Nosilec projekta: Andreja Štancer, Lenart

 Projekt prispeva k razvoju podjetništva, zagotavljanja novih delovnih mest, izobraževanju in dejavnosti na podlagi razvoja lokalnih potencialom s prioriteto zaposlovanja žensk. S projektom smo pridobili odprti atelje za praktični prikaz in izobraževanja na temo oblikovanja stekla in keramike na območju LAS. 

EKO LAS 

Nosilec projekta: LAS Ovtar Slovenskih goric

Projekt prispeva k spodbujanju kmetijstva in sonaravnega kmetovanja. Cilj projekta je povečanje ekoloških kmetij, kolekcijski vrt, kot primer učnega opazovalnega vrta avtohtonih in udomačenih sadnih in drugih rastlinskih vrst za vse generacije s poudarkom na samooskrbi.

Vinska klet Križovnik

Učni vrtovi 

Občina Lenart je v okviru projekta na delu zelenih površin 64 arov v neposredni okolici cerkve Sv. Ruperta v centru naselja Voličina uredila 3 vrste vrtov.

Učni zeliščni vrt, Beli vrt in Učni močvirni vrt.

Širitev VTC 13 

Signalizacija 2011 – II. del

Nosilec projekta: Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o.

 Projekt usmerjevalne signalizacije na območju LAS Ovtar Slovenskih goric – II. Del Signalizacija 2011.

Izvedene aktivnosti projekta v eni fazi so zajemale koordinacijo in vodenje projekta za označbo 20 objektov kulturne dediščine ter postavitev usmerjevalne in turistične signalizacije ob državnih cestah na območju LAS. S projektom smo poenotili označbe in signalizacijo posamičnih kategorij, izvedla se je namestitev usmerjevale signalizacije ob državnih cestah območja LAS. Označilo se je 20 objektov kulturne dediščine.

Elaborat - obnove vaških središč 2010

Nosilec projekta: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Izvedene aktivnosti projekta v eni fazi: od 1. 4. 2010 do: 27. 12. 2012 so prispevale k izdelavi elaborata - arhitekturne rešitve na nivoju idejnega projekta za obnovo trškega jedra Svete Trojice v Slovenskih goricah na podlagi terenskega dela in 2 delavnic (z domačini, 16. in 17. novembra 2012) za usklajevanje predlogov obnove uporabnikov prostora (vaščani) s strokovno službo, ki je upošteval:

• kreativne potenciale v smisli arhitekturne dediščine, ki je pogojena s kmetijstvom in kulturno krajino,
• določitev kvalitetnih posameznih delov in usklajene celote trškega središča upoštevaje tradicijo trškega življenja, vendar »za danes in tukaj«,
• in podal predloge in prioriteto za obnovo in ureditev trga, EŠD: 1040; predlog ureditve javnih površin, gibajočega in mirujočega prometa območja glavne ceste, ki predstavlja gručasto jedro razpotegnjene vasi, formirano ob romarski cerkvi in frančiškanskem samostanu.

Javna predstavitev elaborata je bila 21. 12. 2012 pri Sveti Trojici.

Elaborat revitalizacije trškega jedra Svete Trojice se nahaja na spletni strani LAS in Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Elaborat mreže muzejev in muzejskih zbirk

Nosilec: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Na osnovi strokovne analize in vrednotenja kulturnega prostora LAS se kot rezultat pričakuje preprečitev stihijskega in nekoordiniranega odpiranja ponavljajočih se in strokovno premalo obdelanih posameznih muzejskih zbirk območja LAS.

Urejene so 3 nove muzejske zbirke območja LAS:
• Občina Lenart; Dopolnitev muzejske zbirke Spominske soba generala Maistra.
• Senekovič Andrej, Sveta Trojica; ureditev vinogradniško-poljedelske zbirke.
• Samostan frančiškanov v Sveti Trojici – Knjižnica Lenart je spremljala in izvedla strokovno ureditev samostanske knjižnice Sv. Trojica (popis knjig in bibliotekarska obdelava gradiva).

Atelje z galerijo

Nosilec: Vrečič Danijel, Sveta Trojica

V atelje z galerijo se je obnovila in preuredila obstoječa stavba na naslovu Trojiški trg 5 v trgu Svete Trojice v Slovenskih goricah.

Nosilec projekta Danijel Vrečič se umetniško ukvarja s kiparjenjem, umetniškim varjenjem, sodeluje na mednarodnih kolonijah: Makole (2005, 2007, 2009) in slikarskih kolonijah po Sloveniji, za sabo ima preko 30 samostojnih in skupinskih razstav po Sloveniji in v Franciji.

Ovtarjeva ponudba 2010

Nosilec: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Ovtarjeva ponudba je projekt oz. program za zagotavljanje večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi produkti ter storitvami. Predstavlja dodatni ekonomski in socialni potencial v času ekonomske krize ter spodbuja ponudnike podeželja k vzpostavitvi direktnih prodajnih kanalov za prodajo lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov v dobro proizvajalcev hrane in njenih kupcev.

• Organizirana je mreža Ovtarjeve ponudbe, zajeta v okviru zbrane ponudbe v Ovtarjevem katalogu.
• Drugo promocijsko gradivo - izdelava zloženk prodaje na domu (3000 izvodov, od tega 2000 v slovenskem jeziku in 500 v nemškem in 500 v angleškem jeziku) z zemljevidom lokacij ponudnikov za sejme (izvleček iz kataloga),
• izdelava 2 stojnic z vsemi predstavitveni elementi blagovne znamke, 2 kompleta reklamnih panojev za predstavitve na sejmih in drugih prireditvah,
• Nova spletna ponudba podeželja LAS.

Izletniški cilji v Osrednjih Slovenskih goricah

Nosilec: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

V izvedbi projekta je območje LAS pridobilo pregledno in uporabno gradivo predstavitve izletniških poti in različnih turističnih točk za obiskovalce (domače in tuje) in domače ponudnike:
- zemljevid (2000 izvodov, 3 jeziki: SLO, NEM, ANG),
- interaktivna karta oz. digitalni zemljevid (www.lasovtar.si in http://pogoricah.webgis.si),
- brošura (1800 izvodov),
- 7 informativnih tabel oz. panojev (3 nove pridobitve za občine Benedikt, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, 4 x namestitev kart na obstoječ pano in obnova le-tega v Lenartu, Voličini, Cerkvenjaku, Sveti Trojici),
- izvedba avdio-video predstavitve območja LAS 6 občin (400 DVD).

Projekt usmerjevalne signalizacije na območju LAS Ovtar Slovenskih goric

Nosilec: Razvojna agencija Slovenske gorice d.o.o.

Za postavitev celotne signalizacije (usmerjevalna, turistična) je bilo potrebno pridobiti enoten elaborat. Elaborat je za vsako občino 1, skupaj 6 elaboratov. 

V njem so opredeljene tri vrste potrebne signalizacije (sklopi) na območju LAS:

• usmerjevalna signalizacija ob državnih cestah, t.j. 264 lamel z napisi subjektov (sklop 1 = izdelava in dobava, sklop 3 = montaža) – postavitev v okviru SIGNALIZACIJA iz NIP 2011!
• usmerjevalna signalizacija ob lokalnih cestah, t.j. 125 lamel z napisi subjektov (sklop 2 = izdelava in dobava, sklop 4 = montaža) – ta zahtevek!.
• turistična signalizacija (rjave table) ob državnih cestah, t.j. 9 tabel velikosti 1600/1200 mm in 6 tabel velikosti 1000/1500 mm (sklop 5 = izdelava in dobava, sklop 6 = montaža) – postavitev v okviru SIGNALIZACIJA iz NIP 2011

 V okviru projekta je bilo postavljenih ob lokalnih cestah, t.j. 125 lamel z napisi subjektov – usmerjevalna signalizacija.

Pozdravne table Občine Lenart

Nosilec: Občina Lenart

Vsebina projekta je zajemala postavitev 26 vstopnih tabel v območje občine Občina Lenart (17 lokalnih cest, 8 državnih cest in 1 javno pot). S tablami je občina želela doseči jasno in celovito obveščenost udeležencev v cestnem prometu, turistov in občanov o celotnem območju občine.

Vstopna tabla vsebuje grb občine, napis občine in dobrodošlico ter tako udeležence v cestnem prometu obvešča o vstopu na območje občine (skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah). Table so postavljene kot javna dobrina in bodo vzdrževane s strani občine.  

Turistično – informacijska celostna podoba občine

Nosilec: Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Vsebina projekta je zajemala postavitev 9 vstopnih tabel v območje občine Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah. S tablami je občina želela doseči jasno in celovito obveščenost udeležencev v cestnem prometu, turistov in občanov o celotnem območju občine. 

Vstopna tabla vsebuje grb občine, napis občine in dobrodošlico ter tako udeležence v cestnem prometu obvešča o vstopu na območje občine (skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah).

Table so postavljene kot javna dobrina in bodo vzdrževane s strani občine. 

Revitalizacija turistične infrastrukture Komarnika

Nosilec projekta: Občina Lenart

Agatina pot povezuje kulturno dediščino območja: grad Hrastovec z grajskimi ribniki – rimske gomile – znamenje Črni križ pri Črnem lesu. Pot je poimenovana po Agati s Štraleka. Zgodba o nesrečni ljubezni iz 16. stoletja med lepo Agato Nürnberg in njenim izvoljencem, grofom Ivanom Friderikom Herberstein iz Hrastovca v Lenartu ohranja pri življenju zgodovinski spomin. Izhodišče: znamenje Črni križ in parkirni prostor v lipovem drevoredu pod gradom Hrastovec.

Franckova pot je že obstoječa pot okoli jezera Komarnik. Pot poteka na območju, ki ima velik pomen za favno in floro ter bo pozornost namenila osveščanju pomena biotske in naravovarstvene vrednosti območja, še zlasti zaradi pestrosti in gostote vodne vegetacije ter razvitega obrežnega pasu močvirske vegetacije.

Postavitev nove opreme:
a) postavitev novih tabel in smerokazov, odstranitev dotrajanih,
b) temeljito obnovo turistične infrastrukture in opreme na obstoječi Franckovi tematski poti.

KMETIJSKA TEHNIČNA DEDIŠČINA 2010

Nosilec: Klub starodobnik Slovenske gorice, Benedikt

Gre za prvo tovrstno aktivnost popisa tehnične dediščine območja LAS Ovtar Slovenskih goricin predstavitve le-te širši javnosti. Izvedene aktivnosti v projektu:

• Raziskana, evidentirana in popisana tehnična dediščina območja LAS, podani predlogi za ureditev muzejskih zbirk, ustrezna promocija v sliki in besedi ter na spletu.
• Elaborat (20 izvodov).
• Katalog (500 tiskanih izvodov popisa in evidence starih traktorjev ter druge kmetijske tehnične dediščine na območju LAS.
• Katalog v digitalni obliki (300 izvodov CD ali DVD) popis in evidenca starih traktorjev ter druge kmetijske tehnične dediščine na območju LAS.
• Katalog kot link na spletnih straneh: Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, Občina Benedikt, Klub starodobnik Slovenske gorice, LAS Ovtar Slovenskih goric.

TIP Cerkvenjak 2010

Nosilec: Občina Cerkvenjak

Projekt vzpostavitve in ureditve turistično informacijske pisarne Cerkvenjak je nastal kot odgovor na potrebo po naboru in povezovanju ponudbe, promocije in dajanju informacij.

Pisarna je v velikosti 6,6 m², na naslovu: Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, v njej so na voljo:

• turistični programi, reklamni materiali,
• spominki,
• točka vodenih ogledov,
• sprejem skupine turistov.

Izdelava projektne dokumentacije za ureditev evangeličanskega pokopališča

Nosilec: Občina Sveta Ana

Rezultat projekta je pridobljena projektna dokumentacija za ureditev evangeličanskega pokopališča. Na podlagi te dokumentacije (gradbeno dovoljenje) se bo vlagatelj lahko prijavil na ustrezen razpis za investicijo celotne ureditve evangeličanskega pokopališča, kar bo nudilo možnost nadaljnjih pokopov umrlih oseb in predstavljalo povečano turistično ponudbo in posledično povečano število turistov v Občini Sveta Ana in v celotnih Slovenskih goricah.

Jurovska pot – učna pot

Nosilec projekta: OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol

Rezultat projekta je pridobljena učna pot, prva na območju občine, nastala v sodelovanju domačih strokovnih sodelavcev (učitelji OŠ). Gre za prvo označeno pot na območju občine, ki nudi novo možnost učenja o delovanju narave (voda, rastlinstvo, živalstvo); opozarja na pomen arhitekturne dediščine in sooblikuje ponudbo podeželja.

Uporaba učne poti je brezplačna, projekt nima finančnih učinkov.

Pridobitev dokumentacije za rekonstrukcijo gradbenega poslopja na domačiji Grafonž

Nosilec projekta: Janez Urbanič, Sveta Ana

Rezultat projekta je pridobljena projektna dokumentacija za rekonstrukcijo gradbenega poslopja domačije Grafonž. Na podlagi te dokumentacije (gradbeno dovoljenje) se bo vlagatelj lahko prijavil na ustrezen razpis za investicijo celotne ureditve gradbenega poslopja domačije Grafonž.

Projekt Po Goricah

Po Goricah – Izletniški cilji v osrednjih Slovenskih goricah

Pregledno in uporabno gradivo območja LAS Ovtar Slovenskih goric in posamezne občine, kjer so posamezne turistične točke povezane v mrežo izletniških poti. Posamezna brošura (občine ali območja LAS) je ločena po barvnih sklopih:

• Predstavitev občine
• Kulturni spomeniki, muzejske zbirke
• In druge znamenitosti
• Naravne vrednote in druge znamenitosti
• Turistična ponudba: turistične kmetije, vinotoči, domača obrt
• Tematske poti (pohodne, kolesarske …), vinska turistična cesta
• Prireditve med letom

Občina Benedikt

Brošura občine Benedikt

Zemljevid točk in izletniških poti občine Benedikt

Pano občine Benedikt

Občina Cerkvenjak

Brošura občine Cerkvenjak

Zemljevid točk in izletniških poti občine Cerkvenjak

Občina Lenart

Brošura občine Lenart

Zemljevid točk in izletniških poti občine Lenart

Pano občine Lenart

Tabla Voličina

Občina Sveta Ana

Brošura občine Sveta Ana

Zemljevid točk in izletniških poti občine Sveta Ana

Pano občine Sveta Ana

Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah

Brošura občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Zemljevid točk in izletniških poti občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Pano občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah

Brošura Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Zemljevid točk in izletniških poti občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Pano občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Skupna brošura

Brošura Po Goricah – Izletniški cilji v osrednjih Slovenskih goricah

Zemljevid točk in izletniških poti v osrednjih Slovenskih goricah

»Griči in griči, navmes doline,
travniki, gozdiči, sadovnjaki in njive,
gorice, gorice, gorice ...«

je o Slovenskih goricah, najobsežnejšem slovenskem gričevnatem svetu med Dravo in Muro, v pesmi Naša pokrajina zapisal Stanko Janežič. Podobno so jih doživljali tudi Ivan Cankar, general Rudolf Maister in številni rojaki, ki so darove teh krajev ponesli v svet.

Dobrodošli v osrednji slovenskogoriški pokrajini, kjer osojna pobočja hribov pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline, pašniki in travniki, obrobje pa njive in sadovnjaki. Tu se bogastvo barv in vonjav, sonce ter zvok klopotca izmenjajo skozi štiri letne čase! Značilni slovenskogoriški klopotec s štirikrako vetrnico prvič zapoje na god svetega Jakoba, petindvajsetega julija.

Slikovita gričevnata pokrajina z razloženimi naselji po nizkih slemenih in gričih, razporejenih od severozahoda proti jugovzhodu, se v podobi manjših gručastih vasi, trških jeder, oblikuje le okoli številnih cerkvic: svete Ane, svetega Antona, svetega Benedikta, svetega Jurija, svetega Lenarta, svetega Ruperta, Svete trojice in Svetih treh kraljev. Od teh si velja ogledati vsaj dve, obe romarski: poznogotsko cerkev svetih Treh kraljev in veliko baročno cerkev Svete trojice s frančiškanskim samostanom.

Danes so kraji naštetih farnih patronov upravno zaokroženi v šest samostojnih občin (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah) in obenem povezani z Upravno enoto Lenart ter Lokalno akcijsko skupino – LAS OVTAR Slovenskih goric.

O da, lik ovtarja je znova zaživel ... Slovenskogoriški ovtar je nekoč varoval vinograde, ljudi in njihove pridelke; bil je spoštovan gospod, njegovo honorarno delo je bilo zelo cenjeno.

Ovtar danes za Slovenske gorice predstavlja zaščiteno blagovno znamko, s katero želimo predstaviti proizvode in jih tržiti.

Občine združuje podeželski značaj, saj je trški utrip pomešan s pridihom pristnega podeželja manjših gručastih vasi. K arhitekturni dovršenosti pripomorejo tipične manjše hiške nekdanjih viničarjev – vajncarjev, narejene iz lesa ter ometane z mešanico ilovice in slame (po domače cimprače ali klečaje). In prav te v naravi, bogati z jezeri, rastlinskimi in živalskimi vrstami, zaokrožujejo lepoto krajine.

Bogata etnološka dediščina in razgibana društvena dejavnost se prepletata v ponos krajev in ljudi. Oživljanje starih običajev, kot so žetev, košnja, postavitev klopotca, blagoslov konjev, izdelava bučnega olja, trenje lanu, predenje ... dediščina, ki ni na prodaj.

Organizirana mreža Ovtarjeve ponudbe in storitev, obarvana z izvirnimi zamislimi, pestrita ponudbo celotnega podeželja.

Vinorodne in sadjarske kraje povezujejo pohodniške, tematske in kolesarske poti. Med potepanjem po gričih in dolinah se je možno ustaviti v vinotočih ter ekoloških, turističnih in izletniških kmetijah. Prijazni domačini vam postrežejo z vrhunskimi vini, odlično domačo hrano, bučnim oljem, suhim sadjem, medenimi izdelki in tisto pravo slovenjegoriško gibanco ... Sredi neokrnjene narave, cvetočih polj, sadovnjakov, vinogradov in gozdov, se ob petju ptic in zdravi kmečki hrani ohranjata pristnost in prijaznost.

Med Dravo in Muro, v osrednjih Slovenskih goricah, OVTAR ohranja tradicijo in sodobnost, spokojnost podeželske krajine in hiter utrip življenja ter vas vabi, da delček tega doživite tudi sami!

Okusite in živite z darovi teh krajev, ponesite jih v svet in pridite spet, kajti

Priprava in izvedba informacijskega opismenjevanja-izobraževanja uporabnikov

Nosilec projekta: Knjižnica Lenart

Z izvedbo projekta je Knjižnica Lenart želela vsem uporabnikom omogočiti čim boljši dostop do znanja in informacij s programi oz. izobraževanjem za uporabo računalniških tehnologij in predvsem nadgraditi spletno stran ter povečati aktivnosti lokalnega prebivalstva in vključiti marginalne in ranljive skupine v družbo.

Turistično-informacijska celostna podoba občine

Nosilec projekta: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je kot novonastala občina, samostojna občina je šele od 1. 1. 2006.

Z izvedbo projekta uresničuje cilj: oblikovanje prepoznavnosti in poenotenje celostne podobe občine v okviru tabel s turističnim znakom.

Vsi rezultati projekta vključujejo oblikovan turistični znak območja – grb novonastale občine.

Table vseh izvedb so postavljene kot javna dobrina in bodo vzdrževane s strani občine.

Z delom in znanjem kmečkih žensk do sonaravno pridelanega in v turizmu uporabnega

Nosilec projekta: Društvo kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Partner v projektu: Društvo kmečkih žena in deklet Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Projekt sta skupaj pripravili in izvedli društvi kmečkih gospodinj iz Svetega Jurija in Svete Trojice v Slovenskih goricah.

Namen projekta je preko več različnih tečajev usposabljati kmečke ženske k:

- atraktivni predstavitvi sonaravno pridelane hrane in k zavedanju pomena tovrstne hrane – ogled primera dobre prakse;

- prikazu urejene in okrašene mize s pripravljenimi jedi kmetij, da bo vabljivo za oči.

Društvo Kmečkih gospodinj Sv. Jurij je poskrbelo za izvedbo tečajev priprave hrane, Društvo Kmečkih žena in deklet Sv. Trojica pa za izvedbo tečajev šivanja in vezenja oz. ročnih del.

Izdelava elaborata za ustanovitev blagovne znamke "Benediški klecnprot"

Nosilec projekta: Glasbeno turistično društvo Klapovüh, Benedikt

Občina Benedikt je ena izmed tipičnih slovenjegoriških občin, ki se lahko ponaša z značilnostmi kmečkega življenja v preteklosti. Za kraje tod je še vedno značilna poraščenost s sadnim drevjem, predvsem jablanami, slivami in hruškami. Sadjarstvo je ljudem predstavljalo pomembno gospodarsko panogo. Kvalitetni sadeži različnih vrst in sort so se uporabljali za neposredno prehrano ljudi, kot tudi posredno za dodatek k drugim jedem. Ena izmed takih jedi je bil prav gotovo tudi značilen sadni kruh, ki so mu v teh krajih rekli »klecnprot in so ga v teh krajih pripravljali na za to območje specifičen način.

S projektom: Izdelava elaborata za oblikovanje blagovne znamke "Benediški klecnprot" so s strokovnjaki in ljudmi, ki hranijo ustno ali pisno izročilo izdelave kruha, izdelali elaborat oz. projektno nalogo z: detajlnim opisom sestavin kruha, procesom priprave sestavin (sušenje sadja, vrsta suhega sadja), popisom izdelave kruha in način shranjevanja tovrstnega kruha.

Zelena centrala – oživimo vas, priprava projektne dokumentacije, animiranje, izobraževanje, vzpostavitev projektnega okolja

Nosilec: Marija Šauperl, s.p., TIKIC zelena centrala

Zelena centrala je delovni naslov projekta za prenovo Plateisove domačije iz konca 19. st. - domačija Jurovski dol 10 (hiša in gospodarsko poslopje s pripadajočim zemljiščem) sodi v zaščiteno vaško jedro in je nekoč predstavljala večplastni družabni center vasi Jurovski Dol (gostilna, trgovina, mesarija, gledališče, prenočišča).

Aktivnosti projekta v dveh fazah:

• Pridobljena študija in predlog za obnovo Plateisovine (propadajoča stavbna dediščina).

• Zbiranje eksponatov in stalna razstava.

• Organizacija več skupnih prireditev: Jurjevo, pohodništvo, Žetev 2010, Jurjevi talenti, Pušlšanki in ličkanje, Martinovo druženje pod kostanji in Martinov pohod, čebelarji, Štefanovo, novoletni pohod.

• Močno in povezujoče sodelovanje in izpeljava prireditev s Turističnim društvom »Dediščina« Jurovski Dol, Društvom vinogradnikov, Društvom kmečkih gospodinj, s posamezniki ter posameznicami.

• Delavnica pravne pomoči za NVO.

• Prvi javni posvet oz. okrogla miza z naslovom: Oživljanje vasi, strategija razvoja v prihodnje.

• Ustanovitev posebne informacijske telefonske številke za oživitev potencialnih turističnih točk na območju.

 Osek 72; obnova kulturne dediščine: gospodarsko poslopje - svinjak

Nosilka projekta: Cvetka Bunderla

Na navedem naslovu stoji profana stavbna dediščina, ki jo sicer sestavljajo zidana, pritlična, delno podkletena stanovanjska hiša, datirana z letnico 1830 v sklepniku kamnitega vhodnega portala in gospodarsko poslopje - svinjak z letnico 1787 na portalu in poljski WC. Hiša ima sončno uro. Do leta 1980 je bila dediščina družbeno premoženje, ki je kot tako propadalo. Evidenčna številka enote – EŠD: 1090. Ime enote: Osek v Slovenskih goricah - Domačija Osek 72.

V sklopu projekta je za potrebe ohranjanja kulturne dediščine investitorka obnovila gospodarsko poslopje – svinjak, ki je tipičen prikaz in ostanek kmečke arhitekture na tem področju Slovenije iz 19. stoletja. V okviru obnove so tako bila izvedena naslednja dela:
- obnova fasade, delno saniranje temeljev;
- odstranitev starega ometa in izvedba novega, obnova v skladu s smernicami s strani ZVKDS;
- ureditev poljskega WC: sanacija in utrditev obstoječih temeljev, izkop, betoniranje in obnova greznice;
- urejanje okolice: planiranje zemlje in ureditev pohodnih poti s polaganjem kamna,
- deritacija kamna, odstranitev starega ometa na fugah in nanos novih fug v kamnu, ki je sestavni del temeljev na zahodnem delu svinjaka.

Izdelava elaborata in zloženke - značilne zgodovinske stavbe v občini Benedikt

Nosilec projekta: Občina Benedikt

Z izvedbo projekta je nosilec projekta naredil podroben popis stanja starih kulturno zgodovinskih objektov na območju Občine Benedikt.

Ugotovljeno je bilo, da se na območju občine nahaja še veliko starih zgradb. Lesene in zidane hiše ter gospodarska poslopja predstavljajo bogato kulturno in zgodovinsko vrednoto, ki jo je potrebno evidentirati, v največji možni meri ohraniti in ji dati še dodatno vsebino. Naleteli so na stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in kleti iz 18. in 19. stoletja in cimprane hiše. Zanje je značilno, da so poleg lesa za gradnjo uporabljali še ilovico. Poleg cimpranih hiš so odkrili še nekaj zidanih hiš, katerih letnica nastanka sega 100 ali pa tudi več kot 200 let nazaj. Razporeditev prostorov v teh hišah se razlikuje glede na obdobje, v katerem so bila grajena.

Na območju se lahko pohvalijo tudi s hišo, ki še premore črno kuhinjo. Veliko arhitekturne vrednosti pa se nahaja tudi v izgradnji vinskih kleti. Le te so večje ali manjše, odvisno od moči kmetije, ki jo je gradila.

ABC podjetništva na podeželju

Nosilec: Izobraževalni center Slovenske gorice - RASG d. o. o.

Namen projekta je bil povečati kvaliteto življenja ter vključevanje marginalnih skupin v izobraževanje za pridobitev samozaposlitvene strategije.

Vsebine, ki so jih v programu predelali so iz področja podjetništva: poslovna komunikacija, sestava poslovnih dopisov in prodajnih pogodb, ponudba in povpraševanje, reševanje reklamacij, oblike podjetij, psihologija prodaje, poslovni bonton, zavarovanje, izterjava dolgov, zakonodaja in postopki ustanovitve podjetja ter finančno poslovanje. V sklopu trženja so obdelali raziskavo trga, politiko sortimenta in cen, distribucijo ter komuniciranje s trgom.

V programu je bilo predstavljeno tudi delovanje Območne obrtne zbornice Lenart ter VEM točka.

Razstava Zedinjena Slovenija in leto 1848

Nosilec: Zgodovinsko društvo Slovenske gorice

Leto 1848 je eden najpomembnejših zgodovinskih mejnikov slovenskega naroda, saj se je začelo idejno, kulturno, gospodarsko in duhovno gibanje za samostojno Slovenijo.

12. in 13. junija 2008 je bil v Lenartu izveden 1. mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848 za zedinjeno Slovenijo, ki ga je soorganiziralo Zgodovinsko društvo Slovenske gorice. Na simpoziju je bila oblikovana pobuda, da se pripravi in izvede muzejska zbirka v spomin na revolucionarno leto 1848 – ohranjeni so podpisi peticije za Zedinjeno Slovenijo s strani Slovenjegoričanov; od 51 ohranjenih peticij za zedinjeno Slovenijo jih je 11 iz Slovenskih goric z več kot 2500 podpisi.

Po 160 letih je skrajni čas, da se organizatorjev revolucionarnega gibanja za Zedinjeno Slovenijo iz Slovenskih goric in podpisnikov spomnimo s primerno muzejsko zbirko. Osrednje Slovenske gorice še nimajo profesionalne muzejske zbirke, kljub bogati kulturni dediščini. Zgodovinska dejstva so prikazana na sodoben način. Muzej bo imel pomembno vlogo pri izobraževanju, državljanski vzgoji, ohranjanju kulturne dediščine in pri razvoju turizma.

Ekološko vrtnarjenje

Nosilec: Izobraževalni center Slovenske gorice - RASG d. o. o.

Projekt Ekološko vrtnarjenje je potekal v 1 (eni) fazi. S programom smo želeli udeležencem približati ekološko vrtnarjenje, jim predstaviti nove možnosti za vrtnarjenje in jim približati idejo o ohranitvi in varovanju naravnega okolja.

Udeleženci so pridobili znanja za:
- pravilen izbor rastlin,
- pravilno kombiniranje rastlin,
- gojenje rastlin na ekološki način,
- prepoznavanje in zatiranje bolezni ter škodljivcev na ekološki način,
- izbor in uporabo manj znanih vrtnin,
- ekološko pridelovanje sadja,
- gojenje drevnin,
- o užitnih, divjih rastlinah,
- rabo zdravilnih rastlin.

Turizem na kmetiji

Nosilec: Izobraževalni center Slovenske gorice - RASG d. o. o.

Izobraževalni program Turizem na kmetiji se je izvedel z namenom pospeševanja samozaposlovanja težko zaposljivih ljudi, izobraževanja starejših, da postanejo aktivnejši v okviru turističnih ali drugih društev ter dodatnega izobraževanja oseb, ki se s turistično dejavnostjo že ukvarjajo.

Z udeleženci izobraževanj so v uvodu proučili geografske značilnosti, zgodovino ter naravno in kulturno dediščino Slovenskih goric, ki jo svojim gostom lahko ponudijo kot dodatno ponudbo. V nadaljevanju izobraževanj pa so se posvetili turistični kmetiji. Proučili so zakonodajo in pogoje, ki jih moramo poznati, če želimo pričeti z turistično dejavnostjo na kmetiji. Prav tako so spoznali postopek oblikovanja ponudbe, naučili so se prepoznati prednosti in slabosti domače kmetije in kraja. Izbor tem je bil izveden na podlagi potreb posameznika, ki bi želel pričeti s turistično dejavnostjo na domači kmetiji. Teme so primerne tudi za tiste ljudi, ki se s turistično dejavnostjo že ukvarjajo in si želijo bolj strokovnega pristopa.

Izzivi podeželja

Nosilec: Izobraževalni center Slovenske gorice - RASG d. o. o.

Projekt namenjen motiviranju, izobraževanju manj izobraženih odraslih za pridobivanje novih znanj za izvajanje dejavnosti na podeželju (osnovna ali dopolnilna dejavnost) ter prepoznavanju prednosti bivanja in zaposlitve na podeželju. Projekt prispeva k uspešnosti pri iskanju zaposlitve, gradnji samopodobe, znanju uporabe informacijske tehnologije.

Ciljna skupina: manj izobraženi odrasli (deset ali manj let šolanja) območja LAS.

Vsebine projekta organizirane v 4 sklopih: temeljna znanja in spretnosti, socialne spretnosti, vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo.

Arheološki park »Rimsko gomilno grobišče« v Anželovem gozdu v Brengovi – ureditev parkirišča

Nosilec projekta: Občina Cerkvenjak

Projekt se je izvedel v letu 2009 in 2010, v eni fazi, v dveh sklopih na parc. št. 291/3 k.o. Brengova v Občini Cerkvenjak (v LIN je opredeljena parcelna št.: 290/1 k.o. Brengova, ki je bila prej ena večja parcela, a je prišlo do parcelacije zaradi menjave lastništva in tako predstavlja sedanja parcelna številka 291/3 k.o. Brengova del prejšnje parcelne št. 290/1 k.o. Brengova):

- sklop: zemeljska dela od 16.10. 2009 do 01.04.2010;

- sklop: zunanja ureditev okolice objekta od 01.04.2010 do 20.04.2010.

Ureditev parkirišča je del večjega projekta, ki zajema ureditev celotnega arheološkega parka »Rimsko gomilno grobišče« v Anželovem gozdu v Brengovi, ki bo v svoji celovitosti namenjena tako šolskemu izobraževanju in zgodovinskim uram »in situ« t.j. na mestu samem.

Tovrstno izobraževanje bo namenjeno vsem zainteresiranim izobraževalnim institucijam (osnovne, srednje šole ...) iz okolice in drugod.

Vinogradništvo v Sveti Trojici

Nosilec projekta: Društvo vinogradnikov Sveta Trojica

Izvedba projekta je prispevala k skupnemu programu vinske ponudbe širšega vinorodnega območja Slovenskih goric. Projekt se strokovno vključuje v turistično ponudbo vinoteke Projekta »Po stopinjah Svetega Martina« in projekta »Vinsko turistične ceste srednje Slovenske gorice« (VTC 13), ki deluje na širšem območju Slovenskih goric.

Glavni učinek projekta je bil izbor protokolarnega vina območja Svete Trojice in skupen nastop ponudnikov vina – s tem je projekt pripomogel k izgradnji skupne identitete območja.

Učinek projekta je tudi pridobitev izobrazbe za vinogradnike – izobraževanje je osnova za dobro protokolarno vino in za vinogradnika samega. Izobraževanja s področja vinarstva (februar 2009) sta se udeležila dva (2) člana društva, s področja nege mladega vina (december 2009) pa 8 vinogradnikov.

Izletniška kmetija - Vinička vas 19

Nosilec projekta: Damiš Jožica, Lenart

Damiš Jožica in Franc sta imetnika izletniške kmetije, ki se ukvarja s pridelavo hrane - zelenjave in vina. Kmetija leži na odročnem, nerazvitem delu območja LAS Ovtar Slovenskih goric, a mirnem okolju.

V okviru projekta je nosilka projekta:
- uredila zunanjo okolico: posaditev sadik, vrtna miza s streho, vrtna uta za kadilce,
- nakupila igralo - gugalnica,
- nakup materiala za pleskanje: lepila, vijaki, barve, material za pleskanje,
- nakupila štedilnik in ostalo pripadajočo turistično opremo za obnovo kuhinje: svetila, zamrzovalna omara, mikrovalovna pečica, štedilnik, friteza, jedilni pribor, kozarci, vrči, idr.
- v lastni režiji je bilo opravljeno: pleskanje kuhinje, klopi, polaganje ploščic, opravljen izkop za postavitev vrtne mize s streho, izdelani in popleskani 2 klopi.

Izbor in izdelava spominkov Osrednjih Slovenskih goric

Nosilec projekta: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Cilj projekta je bil pridobiti turistični spominek Osrednjih Slovenskih goric, saj si turizma in prepoznavnosti Slovenskih goric ni mogoče zamisliti brez kakovostnih in prepoznavnih turističnih spominkov, ki pa so na našem območju LAS še neizkoriščena oblika promocije.
V ta namen je Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« v sodelovanju z Razvojno agencijo Slovenske gorice d.o.o. razpisalo 1. JAVNI NATEČAJ za izbiro najboljših turističnih spominkov Osrednjih Slovenskih goric.
Šestčlanska strokovna komisija je pri izbiri najboljših turističnih spominkov Osrednjih Slovenskih goric upoštevala več kriterijev. Izbrani 3 spominki so unikatni, izvirni, z možnostjo nadaljnjih izpeljav, so funkcionalni, nosijo elemente kulturne in naravne dediščine, izražajo pomembno komponento ohranjanja narave skozi uporabljene naravne materiale, promovirajo območje Osrednjih Slovenskih goric ter omogočajo produkcijo in trženje.

IZBOR SPOMINKA OSREDNJIH SLOVENSKIH GORIC

Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« v sodelovanju z Razvojno agencijo Slovenskih goric d. o. o. je za potrebe turizma in prepoznavnosti Slovenskih goric, 11. septembra 2008, javno objavilo 1. JAVNI NATEČAJ za izbiro najboljših turističnih spominkov Osrednjih Slovenskih goric. Natečaj se je zaključil 30. novembra 2008, nanj je prispelo 11 predlogov.

Sodelujoči predlogi za spominek Osrednjih Slovenskih goric in avtorji:

1. Glasbeno turistično društvo Klapovüh, Benedikt: Blagoslovljena voda Svetih treh kraljev.
2. Nataša Kramberger, Jurovski Dol: Polne vreče zgodb, Slovenske gorice: polni žaklji zgodb.
3. Mlakar Jožefa, Lenart: Ovtar na belem prtičku.
4. Nika Arnuš, Sveta Trojica: Ohranimo spomin na Slovenske gorice.
5. OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Cerkvenjak, Turistični krožek − mentorica Cvetka Bezjak, avtorji: Sara Grdjan, David Kramberger in Nika Blažič: Straško.
6. OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Cerkvenjak, Turistični krožek − mentorica Cvetka Bezjak, avtor: David Kramberger: Klopotec.
7. TIC na vasi za vas, Benedikt: Obeski.
8. TIC na vasi za vas, Benedikt: Slovenjegoriški klopotec.
9. TIC na vasi za vas, Benedikt: Drobni promocijski material (prtiček idr.).
10. Zmago Kokol, Lenart: Poletna in furtušjača oz. ruta.
11. Zmago Kokol, Lenart: Vodni orešek (trapa natans) z zloženko.

Na zasedanjih organov Društva za razvoj podeželja »LAS OVTAR Slovenskih goric« je bila oblikovana komisija za ocenjevanje predlogov za turistični spominek Osrednjih Slovenskih goric.

Komisijo so sestavljali:

• predstavnica Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric,
• predstavnica Razvojne agencije Slovenske gorice,
• predstavnik Območne obrtno-podjetniške zbornice Lenart,
• etnologinja,
• umetnostna zgodovinarka
• kipar.

Šestčlanska strokovna komisija je pri izbiri najboljših turističnih spominkov Osrednjih Slovenskih goric upoštevala več kriterijev. Izbrani spominki so unikatni, izvirni, z možnostjo nadaljnjih izpeljav, so funkcionalni, nosijo elemente kulturne in naravne dediščine, izražajo pomembno komponento ohranjanja narave skozi uporabljene naravne materiale, promovirajo območje Osrednjih Slovenskih goric ter omogočajo produkcijo in trženje. 
V ožji izbor so se uvrstili trije predlogi. Komisija jim je na drugem zasedanju soglasno podelila prvo mesto in s tem naziv »Spominek Osrednjih Slovenskih goric«. 2. in 3. nagrada iz tega razloga nista bili podeljeni, saj je bilo predloge težko razvrstiti glede na predhodno podane kriterije.

Nagrajeni spominki bodo označeni na embalaži z znakom »Ovtarja« in oznako »Spominek Osrednjih Slovenskih goric«. Pod tem nazivom se bodo spominki tudi tržili.

PREDSTAVITEV IZBRANIH IDEJ ZA SPOMINEK S STRANI AVTORJEV

Ime spominka: Poletna in furtušjača oz. ruta

Avtor spominka: Zmago Kokol, Lenart 

Poletna, furtuh in ruta združeni v spominku. 
Ponujam vam troje stvari z opisom in reprodukcijo grafike B. Golje »cimprača« v lični embalaži in zaščitnim znakom Slovenskih goric »Ovtarjem«. Spominek predstavlja del življenja viničarja med obema vojnama prejšnjega stoletja. Bogat kmet (gospodar, veleposestnik) je dal v najem viničarijo (cimprača − manjša hiška iz lesa, ometana z blatom). V proti uslugo je gospodarju obdeloval vinograd. Za preživljanje večje družine revežev je viničar moral vzeti od gospodarja v najem zemljo in jo seveda odslužiti.
Za vsak taberh (en delovni dan viničarja) je po končanem delu, zvečer, gospodar dal »poletno«, majhno tanko kovinsko ploščico z luknjico v kotu. Posamezni kmet je imel svoje poletne z vtolčenimi inicialkami gospodarja in številko. Vrednost dveh poleten je brazda zemlje na najeti njivi.
Predpasnik (furtuh, furtošjača) je bil del vsakdanjega oblačila. V enem delu je narejen iz trpežnega modro obarvanega platna. Veže se spredaj in zgornji del predpasnika (prisl) služi kot žep. Ruta je varovala viničarko pred dežjem in soncem. 
Zgodba: za opravljeno delo (dnina, taberh) je viničar dobil poletno. 
Vsebina: predpasnik (furtušjača del delovne narodne noše) ali ruta (sestavni del narodne noše), poletne (replika), tekst z grafiko, darilna škatla.

  B. Golja, Cimprača, grafika

Ime spominka: Slovenske gorice: polne vreče zgodb, Slovenske gorice: polni žaklji zgodb

Ideja za izdelek »Ohranimo spomin na Slovenske gorice« je nastala kot odgovor na vprašanja: kaj je tisto kar radi odnesemo s popotovanj, druženj, izletov? Seveda so na prvem mestu utrinki naših doživetij. Kaj nam ohranja spomine na nek prostor, čas, ljudi oz. vsa živa bitja in nas hkrati vrača tja? Kakšen bi lahko bil nek izdelek, spominek, ki ne bi imel samo funkcije »lovljenja prahu«, ampak bi z uporabnikom vzpostavljal nek odnos, mu odkrival značilnosti in vsebine osrednjih Slovenskih goric in ga vabil k raziskovanju različnih možnosti, ki se ponujajo znotraj slovenjegoriškega prostora?

Kadar si človek postavi prava vprašanja se mu odgovor prične ponujati tako rekoč sam po sebi. Izdelek »Ohranimo spomin na Slovenske gorice« kot turistični spominek in dar je pravzaprav namizna igra »spomin«, katero mislim, da vsi poznamo.

Embalažna škatlica vsebuje igralne ploščice na katerih so upodobljene nekatere naravne značilnosti, kulturne znamenitosti, nekaj rekreacijskih možnosti, etnološka dediščina in malo kulinarike. Zajema tudi brošuro, v kateri lahko najdemo osnovne informacije in opise narisanih podob. Igralec tako odkriva, se spominja in dopolnjuje svoje znanje o pokrajini na več različnih področjih. Postane aktiven. Spominka si ne odnese samo domov, ampak se lahko z njim tudi preigrava in širi svoje obzorje.

Izdelek je namenjen tako obiskovalcem kot tudi domačinom. Mi smo namreč prvi v vrsti, ki se moramo zavedati vrednosti vseh ravni tega geografskega prostora in jih ohranjati aktivne, vključno z nami samimi, tako da ne bo na koncu ostal res samo še naš spomin!

Izdelek je narejen iz naravnih materialov, in sicer lepenka za embalažo in ploščice, ter reciklirani papir za brošuro. Saj se tukajšnji prebivalci, ki živimo v sožitju z naravo, zavedamo pomembnosti ohranjanja te enkratne naravne dediščine za radost nas samih, bodočih rodov in vseh obiskovalcev, ki si je želijo deliti z nami.

Slovenske gorice se predstavljajo skozi okno - informacijsko okno občanom

Nosilec projekta: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Osnovni cilj projekta je ustvariti informacijski in animacijski center oziroma glavno informacijsko križišče/stičišče za dostop do informacij o aktualnih dogodkih znotraj LAS in v okviru LAS, prireditvah, razpisih, srečanjih v občinah na območju LAS Ovtar Slovenskih goric, vrsta informacij za vse subjekte, ki so vključeni in soudeleženi v projekt trajnostnega razvoja Slovenskih goric in predstavitev njihovih dosežkov v skupnem tiskanem informatorju – časopisu/mesečniku z naslovom »OVTARJEVE NOVICE«.

Turistično informacijski center Slovenskih goric

Nosilec projekta: Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o.

TIC bo opravljal dejavnosti pospeševanja turizma in oblikovanje celovite turistične ponudbe na lokalni ravni, za vzpostavljanje integralne turistične informacijske strukture, za pospeševanje razvoja in medsebojnega povezovanja obstoječih in novih turističnih produktov. 

TIC bo poleg turističnih in splošnih informacij turistu ponujal nabor izdelkov domače slovenjegoriške in umetnostne obrti ter tudi poslovna darila.

Projekt izveden v dveh fazah vključeval naslednje sklope:
a) izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov; zaradi potreb je izobraževanje potekalo že v letu 2008
b) priprava Odloka o turističnem vodenju za območje LAS - Organiziranje in vodenje lokalnih turističnih vodnikov za Štajersko območje, ki je bil tekom leta 2009 sprejet po posameznih občinah območja LAS:
c) priprava turističnega materiala v sodelovanju z občinami, lokalnimi turističnimi vodniki.
d) priprave razglednic in brošur v nakladi 1000 izvodov, v SLO, NEM, ANG. jeziku. Izdanih je 21 različnih razglednic, na katerih so prikazane kulturne znamenitosti, naravne lepote, kulinarika 6 občin (7 krajev).

Vzpostavitev prodajnih poti na podeželju

Nosilec projekta: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Cilj projekta je bil krepiti družbeno vlogo pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev domačih izdelkov v javnem in zasebnem življenju, kar ima pozitiven rezultat v lokalni, nacionalni in evropski politiki.

Projekt je vključeval:

• izvedbo 3 delavnic;
• izdelava zloženke celostne ponudbe dopolnilnih dejavnosti; izpolnjen je bil anketni vprašalnik za udeležence delavnice in prijavni list;

izdelava SWOT analize na podlagi narejenega vprašalnika ponudbe podeželja območja.

PRIHAJA NAŠ ČAS – ČAS PODEŽELJA

S tem projektom, ki bo sofinanciran tudi iz sredstev Evropske unije, želimo doseči naslednje rezultate:

• vzpostaviti prodajne poti na območju LAS Ovtar Slovenskih goric,
• uveljaviti ustrezne oblike neposredne prodaje na domu,
• uveljaviti nove prodajne poti / sejmi, posebne prodajalne, mobilne stojnice, idr./,
• povezati ponudnike v ustrezno organizacijsko obliko,
• uveljaviti skupno blagovno znamko,
• izdelati ustrezen promocijski material, informacijske table ter razviti različne oblike promocije,
• nuditi pomoč zainteresiranim ponudnikom pri izdelavi vseh vrst dokumentacije za pridobivanje finančnih sredstev s strani države in EU,
• omogočiti oglede in prenose dobrih praks,
• organizirati ustrezne izobraževalne vsebine.

1. delavnica: Milena Kulovec, univ. dipl. inž. kmet., iz KGZ Slovenija je spregovorila o možnostih razvoja dopolnilnih dejavnosti na podeželju in zakonodaji.

2. delavnica: dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole s Ptuja, nam je predstavil vrste in oblike prodaje na podeželju; dr. Domen Zupančič, iz Fakultete za arhitekturo, je poudaril pomen urejenosti podobe in trženja podeželskih pridelkov in izdelkov.

3. delavnica: Vida Šavli, predsednica društva je skupaj z župani podrobneje predstavila projekt in izvedeno anketo ter SWOT analizo.

Udeleženci delavnic so z zanimanjem prisluhnili podanim vsebinam in se strinjali, da je projekt nadvse potreben in koristen. Iz svojih izkušenj pa so opozarjali na strogo in nedorečeno zakonodajo, neusklajeno delo inšpekcijskih služb, davčno zakonodajo in včasih tudi na pomanjkanje izvirnih idej. Zato bomo v nadaljevanju projekta, ki je načrtovan v dveh delih, organizirali še tiste vsebine izobraževanj, katere nam bodo razjasnile vse dileme in nam pomagale do čim boljših zamisli in realizacij projekta. Prvi del projekta je zaključen; njegovi cilji so doseženi, saj smo preko delavnic in medijev animirali in s projektom seznanili zelo širok krog zainteresiranih. Vse te pa vabimo, da se nam pridružijo tudi v drugem delu projekta, ko se bo začela njegova konkretna uresničitev.

Vse bolj smo prepričani, da prihaja naš čas, čas podeželja. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da morajo za svoje zdravje poskrbeti predvsem sami. To pa pomeni: zdrava hrana, poznavanje pridelovalcev hrane, okolja, v katerem hrana uspeva, ugodne cene, stik z naravo, sprostitev in gibanje v čisti naravi, socialni stiki s podeželskimi prebivalci, idr.

Tu pa se začne tudi turistična ponudba podeželja z bogato tradicijo, kulturno in naravno dediščino tega prostora. V izdelavi so programi turističnih ogledov po posameznih občinah in na celotnem območju vseh šestih občin. Pripravljajo jih usposobljeni lokalni turistični vodniki skupaj z Razvojno agencijo. Želimo, da se v to ponudbo vključi tudi prodaja na domu.

Primeri dobre prakse so že vidni v občini Sveta Ana, kjer prizadevni domačini in društva ob izdatni podpori in razumevanju občine že žanjejo prve uspehe. Prodaja na domu je del njihove ponudbe. Samo začeti je treba.

Tržne poti ekoloških proizvodov v nekaterih evropskih državah:

MOŽNOSTI RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA PODEŽELJU

Povzetek vsebine druge delavnice Prodajnih poti podeželja, avtorica: Milena Kulovec, univ. dipl. inž. kmet., iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sektor za kmetijsko svetovanje.

Zakonska osnova za možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti:

• Zakon o kmetijstvu (Ur. list 45/08)
• Uredba o vrsti, obsegu in posebnih pogojih (Ur. list RS 61/05) in drugi pravilniki

KAJ JE DOPOLNILNA DEJAVNOST?

Dopolnilna dejavnost je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki jo opravljajo na kmetiji in omogoča boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji (Zakon o kmetijstvu Ur. l. RS št. 45/08).

Katere dejavnosti štejejo za dopolnilne?

V skladu z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti se štejejo:

• predelava, obdelava in dodelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov,
• prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij,
• turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost),
• dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (npr. oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki krušni peči, etnološke zbirke in etnološka dejavnost)
• pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov,
• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem (ne velja za storitve strojnih krožkov),
• izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
• zbiranje in kompostiranje organskih snovi,
• ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib,
• aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.

Kje lahko opravljamo dopolnilno dejavnost?

• na zemljiščih in v objektih v lasti, najemu ali zakupu lastnika ali družinskih članov;
• v skupnih objektih;
• izven kmetije pa dejavnosti, ki jih zaradi narave dela ne moremo opravljati na kmetiji (storitve z mehanizacijo).

Kaj je dohodek od dopolnilne dejavnosti?

Dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu, na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo pa 3 povprečnih plač na zaposlenega v RS.

Fizični obseg dejavnosti:

• Priprava piva: 52000 l/letno.
• Gostinska dejavnost: 60 sedežev, 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, skupaj max. 30 ležišč.
• Peka kruha: 13500 kg/leto.
• Peka potic, peciva in izdelave testenin: do 2000 kg/letno.

POGOJI:

1. velikost kmetije

kmetija mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov. Za 1 ha primerljivih površin po zemljiškem katastru se šteje:

• 1 ha njiv,
• 2 ha travnikov oz. ekstenzivnih sadovnjakov,
• 4 ha pašnikov,
• 0,25 plantažnih sadovnjakov, vinogradov, hmeljišč,
• 0,2 ha vrtov, tudi rastlinjakov,
• 8 ha gozdov,
• 5 ha gozdnih plantaž,
• 6 ha barjanskih travnikov oz drugih površin.

1. posebni pogoji:

• za turizem: 30 % vrednosti lastnih surovin, 30 % kupljenih v trgovini, 40 % od drugih kmetij.
• za predelavo živil rastlinskega izvora: 50 % lastne surovine ostalo od drugih kmetij.
• za predelavo živila živalskega izvora za prodajo končnemu potrošniku: 100 % lastna surovina (registrirani obrati).

NOSILEC DEJAVNOSTI

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.

Priglasitev dejavnosti

• Registracija dopolnilne dejavnosti na začetku vlaganj – vloga na MKGP (Ur. l. RS 79/05) – za davčne namene.
• Za opravljanje dejavnosti, izpolnjevanje pogojev – na upravni enoti s posebno vlogo (Ur. l. RS 83/05).

Podrobnejše pogoje za opravljanje turistične dejavnost na kmetiji urejajo predpisi s področja gostinstva (Zakon o gostinstvu).

Poleg uredbe, ki jo je sprejela vlada, je potrebno upoštevati tudi druge podzakonske predpise (npr. veterinarske, sanitarno-zdravstvene predpise itn.), ki so specifični za posamezno dejavnost.

Društvo za razvoj podeželja »LAS – OVTAR Slovenskih goric«

Anketni vprašalnik

Blagovna znamka Ovtar

Nosilec projekta: Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o.

Blagovna znamka Ovtar predstavlja zaščiteno blagovno znamko od leta 2007, v okviru katere želimo na območju LAS Ovtar Slovenskih goric sporočiti 6 pomenov našega produkta območja: lastnosti, koristi, vrednote, kulturo, osebnost in uporabnika.

Z blagovno znamko OVTAR smo v okviru izvedbe prve faze projekta želeli uvesti sistem uporabe imena za podjetja, društva, kmetijska gospodarstva za promocijo izdelkov, pridelkov, s priznanim in promoviranim imenom.

Izvedba I. faze projekta je vključevala:

• strokovno ekskurzijo v Prekmurje za potrebe blagovne znamke in ogleda dobre prakse.
• aktivnosti v okviru delavnice izobraževanj ponudnikov na območju LAS Ovtar Slovenskih goric z namenom povezovanja lokalnih ponudnikov.
• sejma v prostorih Centra Slovenskih goric božično novoletni sejem in velikonočni sejem.
• priprava Pravilnika o podelitvi naziva Ovtar – varuh Slovenskih goric.
• Pravilnik določa postopek, pogoje in način podeljevanja naziva Ovtar - varuh Slovenskih goric, obliko in vodenje evidence in se bo s potrditvijo na Razvojnem svetu LAS uporabljal z določenimi dopolnitvami za celotno območje LAS-a in sicer za promocijo blagovne znamke Ovtar (pravilnik, fotografije).
• priprava lika Ovtar – varuh Slovenskih goric.

Priprava in izdelava elaboratov za potrebe prijav na razpise

Nosilec projekta: Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Projekt je bil namenjen skupnemu nastopu priprave in izdelave elaboratov, študije možnosti, zbiranje informacij za potrebe prijav na razpise, ki dodajajo vrednost celotnemu območju LAS.

Projekt je doprinesel k potrebnemu usklajevanju razvojnih načrtov na zaokroženi definirani lokalni ravni območja LAS in krepil integralen pristop k razvoju podeželja ter izboljšal razvojne možnosti življenja podeželskega prebivalstva.

Razstava »Slovenske gorice med nebom in zemljo«

Nosilec projekta: Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o. (RASG d.o.o.)

V letu 2008 je Evropska unija posvečala veliko pozornost medkulturnemu dialogu. V ta namen je bila v okviru medkulturnega in čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, oziroma med občinami iz Slovenskih goric in Občino Neuhofen an der Ybbs, v Avstriji v mestu Neuhofen an der Ybbs, pripravljena razstava, ki je zajemala celovito promocijo slovenjegoriške kulture in mednarodno sodelovanje na dvostranski ravni.

Velik del razstavnih eksponatov iz Avstrije je bilo 13. 9. 2009 prenesenih na razstavo »Slovenske gorice med nebom in zemljo«, ki se je odvijala v Lenartu. Na razstavi so bili predstavljeni in razstavljeni produkti kmetijstva Slovenskih goric (med in medeni izdelki, vino, likerji, žganja, sadje, bučno olje, kulinarika, slikovni material) z namenom povečanja konkurenčnosti in zavedanja vrednostni produktov podeželja.

Razstava »Slovenske gorice med nebom in zemljo« je bila v Centru Slovenskih goric, v Lenartu, odprta od 15. 10. 2008 do 31. 1. 2009.

Arhitekturne delavnice Lenart

Nosilec projekta: Občina Lenart

Arhitekturna delavnica Lenart je imela namen izboljšati stanje na vseh področjih prostorskega razvoja celotnega območja. Delavnica se je odvijala na dveh prostorskih enotah: podeželje in mesto. V občini Lenart so izbrali vas Šetarova za primer podeželskega vzorca, ki je bila strokovno obdelana (arhitektura, arhitekturni elementi, promet, infrastruktura, vegetacija, vedute, razvojne možnosti, kultura, ekonomija, kmetijstvo in informacijski sistem). Mestni vzorec je predstavljal center mesta Lenart, kjer je bila obdelana urbanistična in arhitekturna vsebina (promet, poti, notranja dvorišča javnih zgradb, cerkveno dvorišče, signalektika, slepe fasade, arhitekturne ovire, zgodovina razvoja mesta).

Strokovna monografija Oblikovanje prostora, Lenart 2008 je bila pripravljena in izdana z namenom osveščanja občinskih svetnikov in občinske uprave, dostopna je tudi v lokalni knjižnici in NUK.

Rejniške družine in učenje za kvalitetno starševstvo v Slovenskih goricah

Nosilec projekta: Društvo rejnic Lenart

Društvo rejnic Lenart ob strokovni pomoči CSD Lenart že vrsto let dobro in uspešno dela na področju rejništva. Društvo je s člani v letu 2008 delovalo po sistemu od človeka do človeka in skrbelo za statusno in poklicno rejništvo. Tak sistem je bil do leta 2008 zelo individualen.

S projektom so na območju LAS pomagali omogočiti otrokom zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnosti razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo pri osebah, ki niso njihovi starši. Posredno smo spodbujali stike med rejenci in otroki in njihovimi starši in pripomogli k ohranjanju le-teh. Tovrstna izkušnja je velika spodbuda za družine, saj s tovrstnim pristopom in delom neposredno obogatijo rejniško družino (rejnik, otrok, rejenec) in okolico.

Klopotčeva učna in sprehajalna pot

Nosilec projekta: Osnovna šola Cerkvenjak - Vitomarci

Klopotčeva učna pot med zelenimi griči je nastajala v okviru inovacijskih projektov Zavoda za šolstvo RS. Lokalna skupnost (Občina Cerkvenjak) in nekatere druge organizacije pa so začutile, da bi lahko učno pot razširili tudi v turistične, rekreacijske in ne samo izobraževalne namene.

Nad idejno zasnovo in realizacijo je skrbela projektna skupina sestavljena iz učiteljev OŠ Cerkvenjak - Vitomarci.

Pripravili so 15 opazovalnih točk in jih vsebinsko opisali. Sami so izdelali grafično podobo učne in sprehajalne poti. Postavili so 7 velikih informacijskih tabel in 8 manjših. Uredili so gredice v botaničnem vrtu, za predstavitev pomena vrta so dodali hiško, naredili lesene okvire, nasipali lubje ter jih opremili z ustreznimi napisi. Iz hrastovega lesa, ki ga je doniral Zavod za gozdove RS iz Maribora, so domači mojstri izdelali 12 močnih klopi ter brv čez potok Lüba vodica. Lovci LD Dobrava so postavili krmišče za gozdne živali in skrbijo za dovolj hrane. Izdelali so zloženko po učni in sprehajalni poti ter učne liste. Učitelji so tudi poskrbeli za prevode v nemščino in angleščino ter lektoriranje. Traso poti so očistili in jo primerno označili s smerokazi.

Izobraževanje članov OOZ Lenart in pri njih zaposlenih delavcev na področju pridobivanja pedagoško andragoških znanj

Izvajalec projekta: Območna obrtno-podjetniška zbornica Lenart

Od 1. do 3. decembra 2008 je v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Lenart potekal tridnevni seminar za pedagoško-andragoško izobraževanje mentorjev praktičnega izobraževanja, ki ga je organizirala OOZ Lenart v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino »LAS Ovtar Slovenskih goric« ter Izobraževalnim centrom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Inovativnost projekta:
Projekt je bil inovativen v predstavitvi praktičnega dela usposabljanja, saj je to potekalo na način demonstracije praktičnega usposabljanja med samimi slušatelji po načelu »jaz učim tebe, ti učiš mene, zato glej, delaj in se uči delati«