Občina Lenart
Kapelica je posvečena Lurški Materi božji. Postavljena je bila leta 1919, ima trikotno čelo in na vsaki strani po dvoje šilastih oken. V notranjosti je Marijin kip. Kapelica stoji pri hiši Črmljenšak 46.
Črmljenšak - Poštrakova kapelica
Kapelica v neogotskem stilu je zaprtega tipa in je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Zgrajena je bila zaradi čudežne ozdravitve lastnika zemljišča, na katerem stoji. Kapelica stoji pri hiši Črmljenšak 44.
Črmljenšak - Spominska plošča na hiši Črmljenšak 33
Na domačiji Alojza Muršeca je vzidana spominska plošča. Zaradi sodelovanja s partizani so gestapovci Muršeca obesili, domačijo pa zažgali (april 1945).
Dolge njive - Potrčeva kapelica
To je kapelica zaprtega tipa z začetka 20. stoletja. Ob strani ima po dvoje šilastih oken. V notranjosti je postavljen kip Marije. Kapelica stoji na severni strani križišča Dolge njive - Selce.
Gradenšak – Znamenje
Kužno znamenje stoji na kvadratnem podstavku in je bilo postavljeno v letih 1710-1712, ko je na tem območju zadnjič divjala kuga. V nišah so freske s podobami svetnikov. Proti vrhu pa se znamenje zožuje. Kužno znamenje stoji tik ob hiši Gradenšak 9 v Slovenskih goricah.
Hrastovec v Slovenskih goricah - Domačija Hrastovec 3
Visokopritlična hiša ima strmo opečnato streho. Klet je zidana iz kamna in je banjasto obokana. Kamnit kletni portal je opremljen s Herberstainovim grbom. Stavba je bila zgrajena v 16. stoletju.
Hrastovec v Slovenskih goricah – Gomili
Poškodovana neopredeljena rimska gomila z višino 0,7 m in s premerom 9 m, manjša gomila pa ima višino 0,4 m in premer 6 m.
Hrastovec v Slovenskih goricah - Grad Hrastovec
Grad Hrastovec je eden najmogočnejših gradov na Slovenskem, ne samo po dominantni legi, temveč tudi po kvalitetnem oblikovanju. Predstavlja ga ogromen kompleks, ki ga na jugu tvori starejši del s tremi renesančno oblikovanimi dvonadstropnimi trakti in tremi stolpi, ki skupaj s severnimi trakti kasnejšega datuma z različno razgibanimi strehami in postavitvami zapira notranje dvorišče.
Do današnjih dimenzij je zrasel šele postopoma. Njegov tloris daje slutiti nekdanjo nepravilno, starejšo, srednjeveško zasnovo. Prvič se omenja leta 1265. Obsegal je dva stolpa povezana z obzidjem. Že leta 1338 so ob manjšem dvoru postavili kapelo posvečeno sv. Ožbaltu. Vse od leta 1481 so imeli grad v posesti grofje Herbersteini , ki so ga razen v letih 1802-1902 imeli v lasti vse do druge svetovne vojne. Grad obsega starejše renesančno jedro na jugu in novejši baročni del na severu. Starejši južni del (okoli leta 1600) je na vogalih utrjen s tremi okroglimi stolpi, medtem ko je njegov severni del predvsem rezultat baročnih prezidav in dozidav ter je nastal med letoma 1655-1666 po načrtih arhitekta Domenica Della Tore.
Severni, reprezentančni del gradu s kapelo sv. Križa ima nad vhodnim portalom letnico 1668. Tu je bogato oblikovano slavnostno stopnišče in razkošno oblikovana baročna dvorana. V slavnostni dvorani so podobe z mitološkimi in žanrskimi prizori ter motivi klasicističnih krajin na steni. Potrebno je omeniti še izredno kvalitetne baročne štukature iz prve polovice 18. stol., ki so v slavnostni dvorani, na stropu nekdanjega grajskega hodnika, v grajski kapeli in na stopnišču. Grad ni odprt za obiskovalce, saj je v njem psihiatrična ustanova Zavod Hrastovec Trate. Notranjost gradu s pomembnejšimi deli si je tako možno ogledati le ob vnaprejšnji napovedi.
Znana je legenda o gradu Hrastovec, ki pravi, da se je v 16. stoletju je mladi hrastovški grof Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato z gradiča Štralek. Njuni ljubezni je nasprotovala Friderikova mati, zato sta se poročila naskrivaj, v Stiperjevi kapeli (danes podružnična cerkev sv. Marije v Radehovi). Friderikova mati je Agato obdolžila čarovništva. V času, ko je bil grof Friderik na vojni, jo je z mučenjem prisilila, da je vrgla komaj rojenega otroka v gorečo peč. Nato jo je ovadila sodniku, ki jo je obsodil na smrt. Zahtevala je, da Agato obglavijo. Ko se je Friderik vrnil iz bojev, je seveda ni več našel. Iz žalosti ji je na nesrečnem kraju postavi črn križ, simbol tragične ljubezni. Zgodba je opisana v knjigi Črni križ pri Hrastovcu, njen avtor je Ožbalt Ilaunig.
Hrastovec v Slovenskih goricah - Marijina kapelica
Marijina kapelica je iz okoli leta 1900. Ima trikotno čelo in neoklasicistično profilacijo. Zaprta je z vrati. Kapelica stoji pod gradom Hrastovec, ob cesti, ki vodi na grad, nasproti gospodarskega poslopja.
Hrastovec v Slovenskih goricah - Območje gomil
Na območju sta dve rimski gomili. Ena je nepoškodovana.
Hrastovec v Slovenskih goricah - Rimsko grobišče
Grobišče sestavlja skupina 17 rimskih gomil, ki so delno uničene. Gomile imajo višine od 0,7 do 1,7 m in so premera od 6,5 do 11 m.
Lenart v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Lenarta
Cerkev Sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil ime, se prvič omenja leta 1196. Postavili so jo na rahli vzpetini nad osrednjim tržnim prostorom. Nekdaj je cerkev obdajalo protiturško taborno obzidje z opornik; le-to je bilo leta 1818 odstranjeno na severni in vzhodni strani, na južni in zahodni pa znižano do parapetne višine. Pokopališče so leta 1850 prestavili na sedanje mesto.
Sedanja cerkev je enotna poznogotska stavba iz let 1515-1518, sredi 16. stoletja je bil prizidan zvonik z obrambnim pomolom in strelnico, v 2. polovici 16. stoletja pa še stopniščni dostop do prvega nadstropja zvonika. Na začetku 18. stoletja sta bili prizidani obe kapeli, v sredini stoletja pa je bilo povišano cerkveno ostrešje in zvonik ter prizidana zakristija z oltarjem. Cerkev sv. Lenarta je najlepši primerek slovenjegoriške pozne gotike. Notranjost cerkve je obogatena s kamnoseško obdelanim oseškim peščencem, ki s svojim mrežastim in zvezdastim rebrastim obokom ustvarja harmonično prostornino. Za kvalitetno arhitekturo ne zaostaja cerkvena oprema, saj je glavni oltar delo Jožefa Holzingerja iz leta 1769. Stranska oltarja iz leta 1760 sta delo istega kiparja, oltarja v kapelah sta prav tako iz 18. stoletja. Ob 800-letnici prve pisne omembe kraja so bile obnovljene cerkvene orgle, v naslednjih letih pa še notranjščina cerkve v celoti.
Danes cerkev s svojo ubrano notranjostjo privablja številne obiskovalce in romarje, največ se jih zbere na lenarško žegnanje.
Lenart v Slovenskih goricah – Trški špital (Mariborska cesta 1)
Pritlična stavba je iz 17. stoletja. Špital je leta 1625 ustanovil trški sodnik Maks Bernhardt, leta 1661 pa ga je obnovil grof Erazem Herberstein. Patronat nad špitalom je imel vsakokratni lastnik hrastovške graščine. V tej stavbi so imeli pravico do oskrbe vsi obubožani in bolehni tržani ter drugi revni ljudje. Leta 1910 je rodbina Herberstein izročila upravo špitala lenarški občini. Na stavbi v srednji osi izstopa kamnit portal s segmentnim čelom, v katerem je na les naslikan aliančni grb grofa Herbersteina, okna pa ščitijo baročne mreže.
Lenart v Slovenskih goricah – Stari rotovž (Trg osvoboditve 5)
Visokopritlična zgradba v baročnem slogu je iz leta 1675. Nadstropna okna so poudarjena s kamnitimi okviri s policami in prekladami ter z izstopajočimi baročnimi mrežami. Pritlični prostori z dvema celicama so obokani, nadstropni pa imajo tramaste strope in nekaj zgodnjebaročnih portalov, na enem od njih je letnica 1675. pomembno je omeniti, da je trški sodnik že leta 1787 prisegal tudi v slovenščini in da je ob cesti proti Velki stal t.i. gerihtni križ na mestu, kjer so nekoč stale trške vislice.
Lenart v Slovenskih goricah - Šola Trg osvoboditve 12
Zgradba je dvonadstropna, ima rustikalno pritličje in je tipičen primer historične neorenesančne arhitekture šol s preloma stoletja. Zgrajena je bila leta 1895. Sedaj je namenjena učencem prve triade devetletke. Šola stoji tik nad župnijsko cerkvijo sv. Lenarta in zaključuje trški prostor na severu.
Lenart v Slovenskih goricah - Trško naselje
Jedro naselja je Trg osvoboditve z značilnimi trškimi zgradbami. Okoli župnišča in ob župnijski cerkvi so najpomembnejše hiše razporejene v nizih ob cesti, ki iz Maribora vodi v Gornjo Radgono, proti Ptuju in Svetemu Juriju v slovenskih goricah. Trg, ki so ga leta 1532 požgali Turki in po tradiciji uničili tudi njegov grad, je imel prav do 19. stoletja večinoma lesene hiše in je zato večkrat pogorel. Zato je njegov stavbeni fond večinoma iz 19. stoletja.
Lenart v Slovenskih goricah - Župnišče (Trg osvoboditve 13)
Enonadstropno, stavbo pokriva dvokapnica. Fasada je členjena z vertikalnimi in horizontalnimi lizenami in maltastimi šivanimi robovi. Današnjo podobo je dobila leta 1862, domnevno je iz 16. stoletja. Župnišče stoji neposredno ob župnijski cerkvi sv. Lenarta in je dostopno le iz cerkvene strani.
Radehova - Kapela sv. Marije Pomočnice
V Radehovi je edina podružnična cerkvica lenarške župnije. Kapela ima triosminski prezbiterij in zvonik iz 17. stoletja. V 19. stoletju je bila prizidana večja neogotska ladja. Strehi ladje in prezbiterija sta dvokapnici. Kapela je bila nekdaj protestantska. Vaščani vsako leto organizirajo žegnanje 15. avgusta na Veliki šmaren in takrat se zbere veliko romarjev od blizu in daleč. Kapela stoji v bližini akumulacijskega jezera Radehova.
Spodnja Voličina - Cerkev sv. Ruperta
Cerkev se prvič omenja leta 1352, kot župna pa leta 1443. sedanja stavba je iz let 1519–1538, medtem ko sta stranski kapelici mlajši (iz obdobja baroka). Celotna cerkvena oprema, ki obsega pet oltarjev in prižnico, je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja iz let 1760–1772. okoli cerkve so še danes vidni ostanki protiturškega tabora. V bližini cerkve na Krambergerjevem posestvu stoji kužno znamenje iz leta 1510. Cerkev in župnišče sta bila temeljito prenovljena, krajani pa so pogledali tudi v zgodovino kraja in ovrednotili pomen svojega rojaka duhovnika in jezikoslovca dr. Antona Murka. Pred cerkvijo so mu postavili lep doprsni kip.
Zgornja Voličina - Partizanska bolnišnica »Cafa«
Leta 1944 je pri kmetu Francu Smrdelju delovala zasilna partizanska bolnišnica. Nanjo spominjata spominska plošča in bunker. Najdemo jo na naslovu Zgornja Voličina 28.
Zavrh-Maistrov razgledni stolp
Prizadevni domačini so leta 1963 postavili na Zavrhu 24 metrov visok lesen stolp in ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru, njemu so posvetili tudi spominsko ploščo pod stolpom. Leta 1981 so lesen stolp nadomestili s 17 metrov visokim kovinskim razglednim stolpom. Ob lepem vremenu nudi izjemen razgled vse od Pohorja, Kozjaka, Boča, Donačke gore in sosednje Hrvaške pa do madžarskih ravnin. Začetki turizma na Zavrhu so povezani s Turističnim društvom Rudolf Maister – Vojanov Zavrh in obnovljeno Stupičevo vilo, v kateri je general preživljal počitnice. Leta 1986 je bila v njej odprta spominska soba s tematsko razstavo General Rudolf Maister – Vojanov: vojak, politik, pesnik. Vsako leto društvo v novembru pripravlja Maistrove dneve v spomin na svojega krajana in znamenitega Slovenca.